Ne verjemite vsaki misli, ki se vam porodi: Gradimo zdrave odnose!

 

Komunikacija na bazi dejstev ali domnev?

Komunikacija je osnovni gradnik vsakega odnosa, ne glede na to, ali gre za intimno partnerstvo, kot je zakonsko življenje, ali za dinamiko širših skupnosti. Ključnega pomena je razumevanje, kako naše percepcije, domneve in neizražena čustva vplivajo na način, kako vidimo in komuniciramo z drugimi. Ta zapis nekoliko osvetli pomen razlikovanja med dejstvi in domnevami ter o vlogi obrambnega mehanizma projekcije v medosebnih odnosih, dodaja pa tudi vpogled v razvoj komunikacijskih veščin, čustveno inteligenco, samozavedanje in strategije za reševanje konfliktov.

Projekcija je obrambni mehanizem, pri katerem drugim pripisujemo lastnosti (zlasti razvade in šibkosti), motive, stališča ali čustva, ki jih pri sebi ne želimo ali pa ne zmoremo uvideti/sprejeti. Podoben pojav je projektno obtoževanje, je zelo pogost obrambni mehanizem, ki izhaja iz kognitivne napake, imenovane temeljna napaka pripisovanja. Pri projektivnem obtoževanju oseba za svoje probleme krivi nekoga drugega.

Kako izboljšati komunikacijo in odnose – primerno tudi za telebane

• Bodi pravi detektiv v pogovorih: Ne sklepaj na hitro! Poslušaj in sprašuj, da res razumeš, kaj drugi pravijo, ne samo, kaj misliš, da pravijo. Še posebno, če govorijo o drugem, ki trenutno ni navzoč in samega sebe nima priložnosti pojasniti.
  
  

• Postani ninja na področju ozaveščanja: Uči se prepoznavati svoja čustva in čustva drugih. Če veš, kaj čutiš, lažje razumeš, zakaj nekaj rečeš ali storiš, tako se lažje povežeš z drugimi.

• Ko se zatakne, NE UGIBAJ, pogovori se: Če misliš, da je tvoj prijatelj, sozakonec ali sodelavec jezen nate, ne domnevaj – vprašaj! Pogovor razjasni marsikatero zmešnjavo.

• Vedi, kdo si - čim bolje se spoznaj: Ko veš, kaj se dogaja v tvoji glavi, manj boš zmeden, ko bo treba razumeti druge.

• Konflikti niso zombi apokalipsa: Če pride do nesporazuma, ne beži ali se ne bori kot v akcijskem filmu. Pogovori se, poslušaj in skupaj poiščita rešitev. Če si v vlogi vodje, prisluhni vsem sprtim stranem - ne dovoli razmahu opravljanja ali celo klevetanja.

Zapomni si, bolj ko si pozoren na to, kako komuniciraš in kako razumeš druge (in sebe), bolj bodo tvoji odnosi podobni  visoko cenjeni klasiki in ne dramatični telenoveli!

Komunikacijske veščine

Učinkovite komunikacijske veščine so ključne za razlikovanje med dejstvi in domnevami. Aktivno poslušanje in postavljanje odprtih vprašanj sta dve ključni veščini, ki ljudem omogočata, da bolje razumejo drug drugega in zmanjšajo možnosti za nesporazume.

Aktivno poslušanje vključuje popolno pozornost poslušalca, brez predhodnih sodb ali interpretacij, medtem ko odprta vprašanja spodbujajo govorca, da deli več o svojih mislih in občutkih, kar omogoča globlje razumevanje.

Čustvena inteligenca

Povezava med čustveno inteligenco in sposobnostjo razlikovanja med lastnimi občutki in projekcijami na druge osebe je bistvena. Čustveno inteligentni posamezniki so bolj vešči v prepoznavanju, razumevanju in obvladovanju lastnih čustev ter v empatičnem odzivanju na čustva drugih. Ta veščina je ključna pri interpretaciji interakcij/odnosov z drugimi, saj omogoča razlikovanje med lastnimi čustvenimi reakcijami in objektivnimi dejstvi o drugi osebi.

Psihoanalitični pogled: Projekcijska identifikacija

Projekcijska identifikacija je proces, kjer posameznik projicira lastne nezavedne občutke, misli ali lastnosti na druge. Ta mehanizem lahko zamegli našo presojo in vpliva na naše vedenje do drugih, kar lahko privede do nesporazumov in konfliktov.

Primer 1: zakonsko življenje moža in žene

V zakonskem odnosu lahko napačne domneve in projekcijska identifikacija povzročijo težave. Če mož domneva, da je njegova žena jezna nanj, ker prihaja pozno domov, in se odzove obrambno, ne da bi preveril, ali so njegove domneve točne, lahko to vodi v nepotrebne konflikte.

In obratno, če je žena jezna, ker mož zamuja domov, se z možem spre, namesto da bi ga primerno povprašala kako in kaj se mu godi.

Primer 2: medsebojni odnosi v delovnih kolektivih, skupnosti

V skupnostih, kot so delovna mesta, lahko napačne interpretacije in projekcijska identifikacija ustvarjajo napetosti. Če vodja le domneva (s članom osebno pa se ne pogovori, morda se pogovarja le z drugimi člani kolektiva), da je član ekipe len ali nemoralen, in to vpliva na njegovo komunikacijo in vedenje, lahko to škodi odnosom in učinkovitosti, navsezadnje tovrstna nepotrebna nerodnost zmanjšuje avtoriteto, ugled vodje samega.

Primer 3: opravljivost in klevetanje

Opravljivost in klevetanje sta pogosto posledici napačnih domnev in projekcijske identifikacije. Ko oseba širi govorice, ki temeljijo na domnevah in ne na dejstvih, lahko to povzroči škodo in zmedo. Na primer, če zaposleni v podjetju začne širiti govorice, da je njegov sodelavec dobil napredovanje zaradi prilizovanja šefom, ne da bi to temeljilo na resničnih informacijah, lahko to ustvari neprijetno delovno okolje in povzroči nezaupanje. Takšna skupnost ne more več učinkovito opravljati svojega poslanstva.

Rešitev

Konkretni primeri, kako reševati nesporazume, ki izhajajo iz napačnih domnev ali projekcijske identifikacije, lahko ponudijo praktične smernice za izboljšanje odnosov. Na primer, če oseba razmišlja, da je vedenje, delovanje druge osebe morda napačno, je koristno, da to odprto naslovi (vrednota transparentnosti) in se o tem pogovori z dotičnim. Tako direktno komuniciranje omogoča preverjanje in korekcijo domnev v preverjena dejstva ter vodi k boljšemu medsebojnemu razumevanju.

Vloga samozavedanja

Samozavedanje igra ključno vlogo pri interpretaciji in odzivanju na vedenje drugih. Bolj ko smo seznanjeni s svojimi notranjimi procesi, bolje lahko razumemo, kako ti procesi vplivajo na naše zaznave in interakcije z drugimi. Samozavedanje pomaga pri prepoznavanju lastnih projekcij in pri razlikovanju med osebnimi občutki ter objektivnim vedenjem drugih. Razen projekcijske identifikacije, nam to področje pri nas samih lahko pomaga razkrinkati teorija Jungovskih senc (ne nujno Jung v celoti), čuječnost, dober psihoanalitik, ki nam pomaga ugotoviti na katerih koordinatah smo mi osebno.

Prepoznavanje in obravnava konfliktov

Razumevanje, kdaj so konflikti v odnosih posledica napačnih domnev ali projekcijske identifikacije, je ključno za njihovo konstruktivno reševanje. Večina konfliktov je posledica nesporazuma ali napačne interpretacije: uporabimo strategije kot so odprta komunikacija, empatično poslušanje vseh vpletenih in iskanje skupnega razumevanja, da konflikt razrešimo na zdrav način. Nikoli ne pristanimo na razdor - moč je v slogi, konflikti pa so priložnost in ne obsodba na propad.

Zaključek

Zavedanje razlike med dejstvi in domnevami/govoricami ter čislanje komunikacijskih veščin, krepitev čustvene inteligence in samozavedanja/čuječnosti lahko pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti naših odnosov. Razvoj teh veščin omogoča gradnjo močnejših, bolj odprtih in razumevajočih medosebnih povezav, kar je temelj za zdrave in izpolnjujoče odnose. Le-ti pa so nujna podstat zdrave družbe (družbe kot skupnosti medsebojno bivajočih ljudi).

Za www.medico-ars.com Tina Šikonja Hudelja, BowTh IOS
Viri:

• Slovar obrambnih mehanizmov
• Žnidarec, Simona, in Polona Eriah. 1998. Trening asertivnosti. Socialno delo.
• Urban, Hal. 2008. Moč pozitivnih besed: preprosti nasveti, kako spoštovati in slaviti življenje. Prev. Marjanca Milena Dolničar in Jana Kolarič. Ljubljana: Tuma.